Ministrski-pripravnik profesor Gjerkeš ni imel pojma o regionalizaciji Slovenije, za vse nas pa je veliko usodnejši profesor France Križanič. Pahor, ne zmore in ne zmore, da bi mu pokazal rdeči karton.
Pahorjeva vlada, še posebej v najhujši gospodarski krizi, ne bi smela dovoljevati "fušanja profesorjev". Ministri naj bodo ministri ali profesorji na univerzi; oboje hkrati ne smemo dovoliti niti nobelovcem. Kako je mogoče, da minister-profesor podreja interese države svojim privatnim obveznostim na fakulteti. Ali ni to neodgovorno do države in hkrati podcenjevanje študentov? Pahor je zagnal krik in vik, ker je hotel Matic Tasič kot direktor železnic voditi ob vikendih še malo občino Prevalja. In moral je odstopiti. Zakaj Pahor, pa tudi njegovi predhodniki, dopuščajo dvojna merila? Ali nimajo vsi ministri eno leto po izgubi stolčkov zagotovljeno dobro plačo? Mnogi profesorji so še na boljšem, saj imajo lastne inštitute za svetovanje in ekspertize. Minister Križanič je tudi solastnik EIPF.
Se še spomnite kaj je bil EIPF ? To je bil med najuglednejšimi inštituti v bivši Jugoslaviji - imenovali smo ga tudi Bajtov Inštitut po njegovem uglednem ustanovitelju profesorju Bajtu s pravne fakultete v Ljubljani. Bajt je ustanovil Ekonomski Inštitut Pravne fakultete. Od tod začetnice EIPF. Ime je ostalo, a to ni več inštitut pravne fakultete kot je razvidno iz javno dostopnih spletnih strani AJPESa; razvidno tudi iz fotokopije spletne strani. Bolj zanimivo je, da prav iz tega inštituta izhajajo ideje o nacionalnem interesu in domačih lastnikih slovenskih šampionov ter škodljivosti tujih investicij v Sloveniji; vse to je dalo "teoretično-znanstveno" podlago za slovensko tajkunizacijo. Starogrška učitelj Platon in njegov učenec Aristotel sta nam dala še en dober pregovor. "profesor ni dober učitelj, če ga učenec ne prekosi". Ali niso bili slovenski tajkuni pravzaprav samo učenci, ki so imeli izvrstne učitelje ?