Samozvana slovenska levica ima en sam paničen strah, to je kako preprečiti Janši, da bi postal novi predsednik vlade. Prav nič je ne zanima prihodnost Slovenije in preživetje njenih državljanov. Program bo zato šele prišel, a to bo le navadno mašilo, leporečje za mase.
Ko so se Italijani prvič odločali za predsednika vlade Berlusconija, so množice to opravičevale, da je že tako bogat, da on pa ne bo kradel kot vsi ostali politiki. Kmalu so spoznali, da so se grdo motili. Berlusconija se ne morejo in ne morejo rešiti; on pa skrbi samo za to, da mu sodstvo ne more nič. Mogoče bi se Slovenci res kaj lahko naučili od sosedov.
Minila so tri leta gospodarske krize, ki je prizadela predvsem slovensko obrobje in ne Ljubljane, ki krize sploh ni občutila, saj skoraj v celoti živi od državnega proračuna. Sedaj je neizbežno na vrsti tudi Ljubljana, ki ji grozi prvi val krize. In Ljubljančani si tega nikakor ne želijo, zato iščejo odrešenika - čudodelnika, ki naj bi vse probleme rešil tako, da Ljubljančani krize ne bi občutili. Zato ni prav nič čudno, da so "ugledni privilegiranci" pozabili na svoj ponos in so s klečeplazenjem in paniki rotili Jankoviča naj jih vendarle reši neizbežnih grozečih posledic gospodarske krize, ki ji Pahor pač ni bil kos.
Iluzija; propad bo vedno večji. Jankovič ne bo mogel rešiti jare gospode, razen izbranih posameznikov. Spopad se bo odvijal med aristrokratsko zapravljivo Ljubljano ( za Jankoviča) in obubožanim, a produktivnim slovenskim obrobjem (za Janšo)
SOCIUS- Socialistična unija Slovenije edina ponuja nov resnični izhod iz krize z vsesplošnim sprejemom Novega družbenega dogovora državljanov RS in z novim začetkom-Tretjo republiko.