Tako trdi profesor Aleš Vlahčič in nadaljuje:"Kaj je vzrok, da Slovenija, ob ugotovitvah, ki se iz leta v leto ponavljajo, drsi navzdol na lestvici konkurenčnosti? Zakaj vlade nič ne storijo, da bi se položaj izboljšal?" In nadaljuje:"Povedal bom zelo grdo, vlade so pri nas LUTKE, popolnoma ujete v lobistične interese. Imeli smo tip tranzicije, ki je vpletel veliko ljudi, tudi po občinah, povsod so ti pritlehni interesi, ki jih kaže tudi sestava parlamenta. Ministri so LUTKE, to je otroški vrtec. In popolnoma vseeno je, koga postavite na vrh, saj ne bo mogel nič narediti, ker je vse ujeto v interese lobijev. Iz zgodovinskih razlogov je levica pobrala precej več kot desnica, oboji pa niso kompetentni za resno vodenje Slovenije".
Na lestvici svetovnega gospodarskega foruma je Slovenija zdrsnila na 57. mesto po konkurenčnosti, poroča Delo 8-9-2011 pod naslovom"Slovenija vse manj konkurenčna". Profesor Vlahčič podaja vzroke:
"Nedostopnost posojil, neučinkovita državna birokracija, toga delovna zakonodaja. Za nizko konkurenčnost so krive vlade, ki so kot lutke lobističnih interesov.
Letošnja uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma – zdrsnila je s 45. na 57. mesto – ne preseneča, saj je v skladu s tem, da smo imeli največji padec BDP, skoraj osemodstoten in se zdaj gospodarsko pobiramo skoraj najpočasneje od evropskih držav.
Slovenija še posebno zaostaja pri dostopu do financiranja. Večina slovenskih bank je neprevidno dajala slabo zavarovana posojila v času konjunkture. Banke, ki so v slabem položaju, so se v glavnem odločile, da bodo dolgove na vse načine izterjevale, in podjetjem, čeprav so zdrava, ne bodo refinancirale posojil. To je pomemben dejavnik, da se gospodarstvo začne ustavljati.
Raziskava Svetovnega gospodarskega foruma opozarja na neučinkovito državno birokracijo. Gre za državo v celoti, od vlade do občin. Investicijski projekti se ustavljajo, ker so slabo pripravljeni. Tega si v položaju, v kakršnem smo, ne smemo privoščiti. Vsi natančno vemo, da skoraj ničesar, vsaj ko gre za pridobivanje dovoljenj, ne moreš narediti brez protiuslug, kar kaže tudi primer iz Komende. Zato si gospodarstvo pri nas še ni opomoglo.
Slovenija spet ne blesti v prijaznosti do tujih naložb. Že domači podjetniki nimajo dobrih razmer, kaj šele tuji, ki se še težje znajdejo in hkrati pričakujejo, da bodo s tem, da zagotovijo nova delovna mesta, dobili parcelo in kakšne koncesije. Ne moremo ukazovati tujcem, naj pridejo k nam. Poznam razmere v podjetjih, ki so zdaj v Sloveniji naprodaj. Ko tujci vidijo, v kakšnem stanju so ta podjetja, letijo sto na uro stran. To so konkretne informacije ljudi, ki jih poznam v tujih investicijskih družbah«.