Iz Virantove DL bežijo

Po Virantovem obratu so se začeli vrstiti spori in odhodi iz DL. Prvi je kot programski tajnik stranke odstopil vplivni ideolog DL Tomaž Štih, ki se je skupaj z Radom Pezdirjem in Janezom Šušteršičem uvrščal med glavne predstavnike liberalne struje DL. Štih je svoj odstop v intervjuju za Siol.net utemeljil tudi z izjavo: »Zadnje čase sem imel občutek, da je v DL razmišljati pomenilo misliti prav tako kot vodja DL Gregor Virant.«

Štihovemu umiku je sledil še izstop Dejana Krušca iz DL, ki je bil državni sekretar ministra za finance Janeza Šušteršiča ter vodja projekta slabe banke in SDH. Krušec je v pismu, ki ga je napisal članom sveta DL, kot razlog za izstop navedel nezmožnost nadaljevanja projekta slabe banke, kar bi imelo daljnosežne posledice za državo in gospodarstvo. Poleg ministra Šušteršiča je bil namreč prav Krušec glavna tarča silovitih napadov Janković-Kučanove PS.

Šušteršič in Hayek

Podpredsednik DL Šušteršič je marca 2010 kot kolumnist Financ objavil odmevno kolumno Otroci socializma, kjer je pojasnil, zakaj zagovarja liberalni kapitalizem: »Kdor bi se potrudil in prebral vsaj Hayekovo Usodno domišljavost, bi lahko vsaj 17-krat prebral, da trg, ki temelji na samointeresu in spontani koordinaciji individualnih odločitev, ne more delovati, če ljudje niso zavezani temeljnim moralnim in etičnim načelom. Vrednote, na katerih temelji liberalni kapitalizem, niso nastale tako, ker so o teh pisali v knjigah ali govorili na političnih prižnicah.« (Otroci socializma, Finance, 49/2010)

Šušteršič je v navedenem citatu nedvoumno pojasnil doktrino liberalnega kapitalizma, katere sestavni del so tudi morala in etična načela. Šušteršič sodi tudi med glavne pisce programa DL, ki temelji na načelih tržnega gospodarstva, parlamentarne demokracije in pravne države.

Šušteršič, ste pozabili na Hayeka?

Šušteršič bi se moral danes spomniti na Hayekovo zavezo moralnim načelom in si postaviti vprašanje, zakaj je sploh vstopil v politiko in kaj je volivcem obljubil v programu DL, ki je v popolnem nasprotju s programom in delovanjem PS. Pri Janši je bila DL načelna in izstopila iz koalicije, pri PS pa se je svojim načelom odpovedala, čeprav je ta stranka po poročilu KPK brez glasovanja enoumno podprla številna sporna Jankovićeva ravnanja v Stožicah.

Šušteršič se ne more sklicevati na Hayeka, moralo in hkrati nojevsko držati glavo v pesek, ko Virant danes paktira s PS. Vstop DL v koalicijo pod okriljem PS bi pomenil tudi izdajo volivcev DL, ki so stranko volili zaradi njenega volilnega programa, ki so mu dali pomemben pečat liberalci Šušteršič, Pezdir in Štih. Ekonomska doktrina PS temelji na bankrotiranem mencingerjanskem modelu nacionalnega interesa, ekonomskem protekcionizmu, neposrednem in močnem vpletanju države v gospodarstvo in ukazovanju podjetjem in bankam, kaj naj naredijo in česa ne, ohranjanju državne lastnine in blokadi umika države iz gospodarstva, nasprotovanju privatizaciji NLB, omejevanju tujega kapitala, podpori visokim davkom in razbohoteni javni porabi. Vse našteto je v popolnem nasprotju z načeli liberalnega kapitalizma. Če bi torej DL vstopila v koalicijo s PS, bi se v celoti odpovedala svojemu programu in s tem izdala svoje volivce.

PS je v vsem minirala Šušteršiča

Po poročilu KPK je Virant javno večkrat izrazil pripravljenost za sodelovanje s PS pri tako imenovani projektni koaliciji, čeprav je ista PS nenehno minirala vse projekte glavnega ministra DL Šušteršiča: od konsolidacije javnih financ, slabe banke, davkov, odpiranja tujemu kapitalu do privatizacije državnega premoženja.

Šušteršič je kot minister za finance podedoval proračunsko katastrofo Alenke Bratušek, ki je bila dolga leta direktorica direktorata za državni proračun in kot taka med najbolj odgovornimi za zlom javnih financ Slovenije. Bratuškova je skupaj z ministrom Križaničem v letih od 2009 do 2011 Slovenijo spremenila v neverodostojno, banana državo, saj ni izpolnila danih zavez evropski komisiji in tujim finančnim trgom o večjem zmanjšanju proračunskega primanjkljaja. Ko je Šušteršiču lani uspelo v precej slabših gospodarskih razmerah močno zmanjšati proračunski primanjkljaj Slovenije s 1,5 milijarde evrov (dediščina Bratuškove) na načrtovanih 1,1 milijarde, je bil nenehno deležen silovitih napadov PS in iste Bratuškove, s katero se Virant danes veselo brati in sklepa podmizne pakte (glej graf Presežek/primanjkljaj državnega proračuna Slovenije).

PS z vsem orožjem nad slabo banko

Šušteršič je v nedavnem intervjuju za Finance povedal, da bi Slovenija brez pripravljenega zakona o slabi banki morala lani jeseni zaprositi za denarno pomoč iz Bruslja: »Če ne bi agresivno zmanjšali proračunskega primanjkljaja in ne bi imeli pripravljenega zakona o slabi banki, državnih obveznic v ameriških dolarjih ne bi mogli prodati in bi morali zaprositi za pomoč.« (V Bruslju je bila že pripravljena trojka za Slovenijo, Finance 1/2013)

Iz citata je več kot jasno, da sta projekt sanacije bank s slabo banko in proračunsko varčevanje ključna za zadolževanje slovenske države na tujih trgih, brez česar smo kot država izpostavljeni velikemu tveganju bankrota. Kljub temu je PS lani naredila vse, da bi destabilizirala državo, in vložila celo referendumsko pobudo o slabi banki, ki pa jo je ustanovno sodišče zavrnilo. Glavni ekonomski ideolog PS Jože Mencinger je ob neuspehu z ustavno pobudo popolnoma izgubil živce, začel pobesnelo zmerjati ustavno sodišče in zakon o slabi banki izenačil kar z »zanikrnim zakonom«.

Virant je izgubil kompas

Virant napoveduje skupne projekte s PS, čeprav je nekdanji glavni minister DL Šušteršič zagovarjal celotno prodajo NLB, medtem ko PS zagovarja nacionalizacijo in nedotakljivost državne lastnine. Da ne omenjamo diametralno nasprotnih stališč o javnofinančni konsolidaciji, kjer je PS nenehno zahtevala dvig DDV in Šušteršičeve varčevalne ukrepe v javnem sektorju primerjala z uničevanjem, rezanjem in kosanjem. Virant je šel v svojem teptanju temeljnih programskih načel DL tako daleč, da je za kandidata za SDH lobiral celo Petra Kraljiča, enega najglasnejših zagovornikov bankrotiranega nacionalnega interesa in nasprotnika privatizacije NLB, kar je v popolnem nasprotju z ukrepi nekdanjega ministra Šušteršiča in njegovega državnega sekretarja Krušca, ki je protestno izstopil iz DL.

Po vsem tem Virant meni nič, tebi nič sklepa še podmizno koalicijo s PS in veselo napoveduje projektno sodelovanje. Očitno si Virant ni prebral niti volilnega programa svoje lastne stranke, kaj šele da bi vedel, kakšne projekte so v Janševi vladi izvajali ministri in drugi člani DL.

Virant je izdal vse

Virant se je takoj po poročilu KPK pokončno postavil pred televizijske kamere in napovedal novo politiko »čistih rok«. Samo nekaj dni pozneje je hitro obrnil ploščo, odstopil od zahteve po nepreklicnem odstopu Jankovića z javne funkcije ljubljanskega župana in začel pogovore s PS o novi koaliciji, s katero dejansko rešuje propadlo Kučanovo stranko stricev iz ozadja. S tem je Virant jasno pokazal, da je v resnici politik umazanih rok, ki je umazal besedo liberalizem in izdal vse - stranko, strankarske kolege, volilni program in volivce DL.