Stečaj Iskra Delte se je, po več kot 23 letih,  zaključil 1. marca 2013  s poročilom stečajnega upravitelja  odvetnika Srečka Jadeka. Poročilo ugotavlja, da je na računu ostalo, po poplačilu vseh upnikov, še 690,89 €. Za slovensko sodstvo je stečaj Iskra Delte velika blamaža, saj se je stečaj končal s popolnim 100% poplačilom vseh upnikov, in to celo z obrestmi, četudi je ljubljansko sodišče  5. 2. 1990 sprejelo sklep, da se  stečajni postopek začne  zaradi nesporno ugotovljene težke finančne situacije. Sodišče je tako zavrnilo potrebo po ugotavljanju ekonomsko finančnega stanja  z izvedenci, kot določa Zakon (86 člen, Ur.list SFRJ št 84/89). Glej prilogo. Resnica o zaroti slovenske udbe v letih 1988-1989 za uničenej visoko tehnoloških podjetij ISKRE, počasi prodira na svetlo. O tem je pisal tudi Lucu v Nedeljskem dnevniku 8. junija 2008. Finančno poročilo o zaključku stečaja je tudi dober  odgovor na zmotne trditve Antona Stipaniča o Iskri Delti  v knjigi  Od pastirja do direktorja. 

Italijanski pregovor Disfatta di Caporetto je pregovor za popolni poraz. In prav to je za Slovenijo investicija v TEŠ 6. Vili Kovačič, vsem znani borec proti TEŠ 6, piše:

POČASI, A VZTRAJNO SE LUŠČI RESNICA O TEŠ6

TEŠ6 se je podražil za 140 mio. Ko sem jaz to napovedoval, poleti 2012, so se v resnem časopisu Delo norčevali iz mene – prišel sem celo v ponedeljkova Ozadja s črno piko. Ko sem poslal odgovor mi ga niso objavil. To je porazna slika našega novinarstva, ki nosi veliko (ne)odgovornost tudi za TEŠ6. Drugi  (RTVSLO) so komentirali, da TEŠ ni zavajal in da korupcijska preiskava ne more biti razlog za ne-dodelitev poroštva. Zdaj imamo  TEŠ6 na grbi vsi, tudi novinarji – in njihovi otroci.

Poslanci DZ RS, ki so izvoljeni  predstavniki ljudstva so si uzurpirali oblast tako, da odrekajo suverenemu ljudstvu RS pravico, da si sami določajo ustavo. Kot Luis XIV  si domišljajo "Le loi c'est moi" ali Zakon sem jaz. Glasovanje je bilo 86 ZA in le 1 proti, to je bil edini neodvisni poslanec IVAN VOGRIN, ki je glasoval po svoji vesti, kot ga zavezuje ustava. Vsi ostali poslanci so "opice", ki jim vodja poslanske skupine ukaće kdaj biti ZA in kdaj biti PROTI .Vili Kovačič eden najvidnejših borcev za suverene pravice ljudstva je predsedniku DZ RS, ki se je 31.5.13 v Ajdovščini udeležil Skupščine ljudstva, napisal pismo z sledečo vsebino:

Gospod Janko Veber predsednik DZ !

Pišem Vam, ker ne morem priti fizično, vendar sem v mislih z Vami. Čestitam Vam za vaš »pogum«, saj  si nisem mogel predstavljati, da pride prvi med parlamentarci med ljudstvo na ljudsko skupščino, ki naj bi bila zavezana neposredni demokraciji.  Prav zato se z nekaterimi ugovori.

1.  Danes ste poslanci v DZ razglasili ustavne spremembe brez ljudstva in mimo ljudstva. Prav nobenega sodelovanja predstavnikov državljanov in civilnih združenj v Ustavni komisiji niti v strokovni skupini, doslej ni bilo. Čeprav smo mi to vseskozi neuspešno zahtevali se v Državnem zboru vztrajno  širi laž, da je do sprememb prišlo po nekakšnem sodelovanju z državljani in civilno družbo.
2. Trditev, da ste s spremembami dali referendum v roke ljudstvu je v celoti neresnična.  Nekaj kar je ljudstvo že imelo mu ne more biti podeljeno ponovno. Če ste predlagateljstvo referenduma  odvzeli politiki – 30 poslancem in Državnem svetu (s čemer se  seveda strinjamo),  s tem še niste dali referendum dali v roke državljanov.  To je zavajanje – nekaj kar ljudstvo že ima, mu ne more dobiti  še enkrat.

Izšla je avtobiografska knjiga naslovom Od pastirja do direktorja. Za avtorja knjige  Antona Stipaniča je bila prva slovenska republika v Jugoslaviji, ki je  podpirala hiter tehnoliški razvoj, kot dežela neomejenih možnosti ( ZDA!). Sobotna priloga Dela ga je 8-9-2012 predstavila z intervjujem:

Anton Stipanič, nekdanji prvi mož  Iskre, sodelavec udbe in zagrizeni radioamater.

Najprej smo se zravsali z Američani in Italijani okoli Trsta, potem pa z Rusi

 Stipaniča, rosnega fanta, so v Udbo, Službo državne varnosti (SDV), povabili, ker je bil v partizanih na radiotelegrafskem tečaju. Vnet radioamater je še zdaj, nad hišo v Kolombanu ima pritrjeno »velikansko« anteno, vse to pa je tik ob meji z Italijo. Pomenljivo? Niti ne, je pa nekako simbolično, saj so se radioamaterji s tedaj najsodobnejšimi napravami spopadali najprej z Italijani in Američani, potem pa še z Rusi.

Poznate slovenskega direktorja, ki je skakal s padalom, opremljen z radijskim oddajnikom? Moral se je razumeti na eksplozive in obvladati še druge veščine. V vsem tem so urili Antona Stipaniča (1928), generalnega direktorja Iskre, ki brez dlake na jeziku govori o udbi in tedanjih časih. Kmalu bo izšla njegova avtobiografija, ki z njegovo življenjsko zgodbo pripoveduje o »romantičnih« povojnih časih obveščevalcev, ko so še imeli ideale.

 Finance, 7-2-2013, avtor Stanislav Kovač piše:

Virant je s podmiznim paktiranjem s Pozitivno Slovenijo pokazal, da je v resnici politik umazanih rok,

Po izstopu iz vladne koalicije so Kučanovi dominantni mediji med največje politične zvezde izstrelili predsednika Državljanske liste (DL) Gregorja Viranta, ki napoveduje novo politiko »čistih rok«. Ker se je glavni predvolilni slogan DL glasil »Ne levo, ne desno. Modro naprej«, se odpira vprašanje, ali bo ta stranka izbrala modro pot naprej ali pa bo propadla z njenim predsednikom na čelu.

Virantove čiste in umazane roke

Po poročilu KPK sta predsednik Virant in njegova DL prva zahtevala od Janše in Jankovića, da nepreklicno odstopita, Janša kot premier in Janković kot ljubljanski župan. Ker Janša ni odstopil kot premier, je DL na Virantovo zahtevo zapustila koalicijo. Hkrati je Virant veliko govoril o novi politiki »čistih rok«, ki ne bo imela nobene tolerance do korupcije, klientelizma in kakršnihkoli drugih spornih ravnanj vodilnih politikov v državi. Samo nekaj dni pozneje je Virant hitro pozabil na politiko »čistih rok«, obrnil ploščo in odstopil od zahteve po nepreklicnem odstopu Jankovića s položaja ljubljanskega župana. S tem je jasno pokazal, da je v resnici politik umazanih rok.