V Tirolskem časopisu Tageszeitung je bil leta 2009 objavljen zanimiv članek profesorja Achammer-ja s Tehnične univerze na Dunaju s pomenljivim naslovom Končno upor proti Casino mentaliteti sodobnih managerjev. Avtor trdi, da so lakomni lastniki kapitala dosegli, da smo v zadnjih dvajsetih letih vzgojili poslovno elito, ki ne priznava več temeljnih pravil poštenega in realnega dela. Vsiliti nam želijo, da so samo 20% in višji donosi sprejemljivi za kapital v podjetjih. Vse drugo mora izginiti. Ti absurdni dobički so možni samo v kazinojih in v kriminalnih dejavnostih; da bi jih managerji dosegali tudi v svetu financ so se posluževali izjemne inovativnosti, ki je pripeljala do sedanje globoke gospodarske krize. Vrniti se bo potrebno k spoštovanju realnega dela in ga tudi pošteno plačati.

 

Iskanje izhodov iz ekonomske krize je nujno potrebno. Predvsem povečanje gospodarske aktivnosti in investicij, ki naj ustvarijo veliko delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, kot jih imamo danes. Sedanje upravljanje podjetij, zlasti tistih v državni lasti, pa je porazno. Skupina avtorjev ( dr. Franko Milost, mag. Boris Nemec, Tomaž Vadjunec, un.dipl. org in Leo Fabjan, un.dipl.oec ) je predlagala spremembo Zakona o gospodarskih družbah tako, da bi tudi delavci postali kolektivni solastnik in upravljavec družb. Njihov delež lastništva naj bi se določil po eni od metodologij vrednotenja intelektualnega kapitala. PRILOGA 1.

V zadnjih dvajsetih letih je bilo v svetu narejenih veliko študij o vedno večjem vplivu znanja zaposlenih za povečevanje bogastva sodobne družbe ter teoretičnega vrednotenja deleža kapital družbe, ki bi zato moral pripadati zaposlenim delavcem. Prav sedanja globoka ekonomska in s tem tudi politična kriza resno opozarja, da je prišel v krizo dosedanji klasični kapitalistični model upravljanja družb, ki na zaposlene gleda kot strošek dela in ne kot na odločilnega ustvarjalca nove vrednosti na osnovi kompleksnih znanj. PRILOGA 2

     
Se še spomnite usodne vizionarske napovedi poslanca Z.P. Jelinčiča ob sestavljanju Pahorjeve sanjsko strokovne vlade, ki jo je podal na TV1 dne 21.9.2008 ? Drei Professoren Stadt verloren, je povedal nemško ljudsko izkušnjo.
Iz nemškega pregovora, po domače povedano, izhaja sledeča napoved: "že samo trije profesorji v vladi uničijo državo". Pahor, pa ne samo on, ima očitno kompleks pred profesorji ali pa silno željo Slovencem dajati vtis, da je vlada zares strokovna. In kam so nas vsi ti profesorji pripeljali v treh letih?

Golobič je v Novi Gorici leta 2009 izjavil,"Leto 2010 bo ključno leto preobrata" in pojasnil,da gospodarstvo s svojimi zmogljivostmi ne dohaja več povečanih zahtev javne uprave, še posebej pa to velja v teh kriznih časih. Če je bilo leto 2009 težko za gospodarstvo, bo leto 2010 usodno pomembno, saj bo to leto preobrata v pozitivno smer ali leto obsodbe na hiranje, ki zna biti uničujoče.

Kot je tedaj na okrogli mizi z naslovom Tehnološki in gospodarski razvoj v kriznih razmerah dejal minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Golobič, bo v  letu 2010 ključna slovenska dilema v tem, da bomo ali ugotovili, da brez razprave in podpore za ustvarjanje nečesa novega nimamo prihodnosti ali pa se bomo izčrpavali v razpravi o prerazdeljevanju tistega, kar se še vedno ustvarja. Slednjega je namreč vedno manj in kriza se za nas ne bo končala, pač pa bo postala neka stalnica, je ocenil.

 

To ekscesno zadolževanje bi morda imelo neki smisel, čeprav gre za ekstremno visoko ceno, če bi vlada na ta način stimulirala gospodarsko rast in pomagala ustvarjati delovna mesta. Toda najhuje je, da gre to zadolževanje države popolnoma v prazno, v neučinkovite in prepozne ukrepe, neracionalno trošenje vlade in povečevanje plač v javnem sektorju onstran razuma, medtem ko gospodarstvo zanesljivo crkuje.

Ni ključno vprašanje, ali bo zdržala koalicija, ampak ali bo - glede na enormno zadolževanje in neukrepanje - zdržala država.
 

Celoten članek v Dnevniku 3-10-2009

Čeprav je bil članek Simone Toplak objavljen v Financah že pred letom in pol ni prav nič zastarel, ampak je vedno aktualen. Simone Toplak je v članku  analizira rakasto tkivo sedanje oblastniške strukture v Sloveniji, ki skrbi le za svoje ozke interese na račun vseh ostalih državljanov.
Zakoni v Sloveniji niso za to, da ščitijo malega človeka pred veliko državo, poštenega podjetnika pred monopoli, klientelizmom in goljufijami. Uporaba slovenskih zakonov je namenjena  temu, da se establišmentu, omrežjem in prijateljem nič ne zgodi.Predpisi in njihovo sankcioniranje so namenjeni zamegljevanju odgovornosti in resnice.

 

Objavljamo predloga scenarija za postavitev spominske razstave na Cerju, ki ga je pripravil direktor Goriška muzeja Andrej Malnič in ga  TIGR (Marjan Bevk)  žal zavrača.  naslov razstave je POD SVOBODNIMi ZVEZDAMI. Sonce iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem so zamenjale zvezde (Evropska Unija).

Razstava na Cerju je posvečena Primorski in slovenskemu narodu, ki je od sredine 19. stoletja naprej bil težak boj za svoj narodni in kulturni obstoj in za lastno suvereno državo; posvečena je boju slovenskega naroda proti tujim gospodarjem in osvajalcem. Na pregleden in jasen način so izpostavljeni ključni trenutki in dogodki slovenske poti od narodnega preporoda do samostojne Slovenije. Naslov razstave simbolizira svobodo, srečno usodo in mirno prihodnost v okviru svobodne in demokratične zveze evropskih narodov.
Razstava je razdeljena na šest tematskih sklopov. V vsakem nadstropju stolpa je predstavljeno eno poglavje primorske - slovenske zgodovine. Pritličje je posvečeno slovenskemu jeziku, 1. nadstropje množičnim narodno-obrambnim političnim gibanjem, 2. nadstropje uporom in vojnam, 3. nadstropje slovenskim ozemeljskim zahtevam, 4. nadstropje mirovnim pogodbam in 5. nadstropje miru ter svobodi.