Milan Kučan je samozvani levi trojček končno odpisal, to ni levica je dejal. To je pohvalno, a zelo nenavadno, da je eminenca socialističnih idej  podprl zapriseženega kapitalista - Jankoviča in tudi za medije izjavil, da Jankovič pač ni levičar. Zakaj ni KUČAN  zastavil svojega imena za novo socialistično ali socialdemokratsko stranko?  Zakaj je ves svoj življenski ugled zavrgel in klečeplazil ter moledoval pred Jankovičem, ki se že vede kot novi TITO? Ali bi res morebitna Janševa zmaga bila resnično tako velika katastrofa za Slovenijo, da je Kučan zavrgel svojo dostojanstveno preteklost kot zmoto.

Kučan je napravil življensko napako. Prihodnost pripada socializmu, pravični socialni in pravni državi ter delavskemu soupravljanju.

Samozvana slovenska levica ima en sam paničen strah, to je kako preprečiti Janši, da bi postal novi predsednik vlade. Prav nič je ne zanima prihodnost Slovenije in preživetje njenih državljanov. Program bo zato šele prišel, a to bo le navadno mašilo, leporečje za mase.

Ko so se Italijani prvič odločali za predsednika vlade Berlusconija, so množice to opravičevale, da je že tako bogat, da on pa ne bo kradel kot vsi ostali politiki. Kmalu so spoznali, da so se grdo motili. Berlusconija se ne morejo in ne morejo rešiti; on pa skrbi samo za to, da mu sodstvo ne more nič. Mogoče bi se Slovenci res kaj lahko naučili od sosedov.

Minila so tri leta gospodarske krize, ki je prizadela predvsem slovensko obrobje in ne Ljubljane, ki krize sploh ni občutila, saj skoraj v celoti živi od državnega proračuna. Sedaj je neizbežno na vrsti tudi Ljubljana, ki ji grozi prvi val krize. In Ljubljančani si tega nikakor ne želijo, zato iščejo odrešenika - čudodelnika, ki naj bi vse probleme rešil tako, da Ljubljančani  krize ne bi občutili.  Zato ni prav nič čudno, da so "ugledni privilegiranci" pozabili na svoj ponos in so s klečeplazenjem in paniki rotili Jankoviča naj jih vendarle reši neizbežnih grozečih  posledic gospodarske  krize, ki ji Pahor pač ni bil kos.

Iluzija; propad bo vedno večji. Jankovič ne bo mogel rešiti jare gospode, razen  izbranih posameznikov. Spopad se bo odvijal med aristrokratsko zapravljivo Ljubljano  ( za Jankoviča) in  obubožanim, a produktivnim slovenskim obrobjem (za Janšo)

SOCIUS- Socialistična unija Slovenije edina ponuja nov resnični izhod iz krize z vsesplošnim sprejemom Novega družbenega dogovora državljanov RS in z novim začetkom-Tretjo republiko.

Ali ni bila Socialistična republika Slovenija (SRS) bolj pravična in demokratična država kot je sedanja druga Republika Slovenija (RS) ? 

Sedanja RS zagotovo ni ne demokratična, ne socialna država kot piše v ustavi, torej je protiustavna!! Zato se SOCIUS-Socialistična unija Slovenije bori za novo zares pravično Tretjo republiko in  Nov družbeni dogovor državljanov Slovenije.

Uroš Blatnik objavla v Delu 10-10-2011 pretresljivo razmišljanje z naslovom: "Javno vprašanje (ustavnim) pravnikom".

Zgodovino Socialnih demokratov od ustanovitve do danes dobite na povezavi:  http://www.socialnidemokrati.si/predstavitev/preberi/2/zgodovina/ 

Nikjer niti besede o predhodnici ZKS? Se mar res sramujejo preteklih  prizadevanj za boljše življenje delavcev? Premoženju ZKS pa se niso odrekli.

Ustanovitev
Socialni demokrati so pod imenom Združena lista socialnih demokratov nastali po uspešnem nastopu volilne koalicije levosredinskih stank "Združena lista" na parlamentarnih volitvah konec leta 1992. 29.maja 1993 leta so stranke te volilne koalicije - SDP Slovenije (Socialdemokratska prenova Slovenije), Delavske stranke, SDU (Socialdemokratska unija) in dve močni skupini iz Socialistične stranke ter DESUS-a (Demokratična stranke upokojencev) - na združitvenem kongresu ustanovile novo levo socialdemokratsko stranko v Sloveniji - Združeno listo socialnih demokratov. Njen predsednik je postal mag. Janez Kocijančič.

Slovenski politiki se ne držijo starega slovenskega reka, da obljuba dela dolg. Zakaj? Volivci mirno sprejemamo njihovo sprenevedanje in neskončne izgovore, da je kriva opozicija, sindikati ali ljudstvo, ki nič ne razume ( referendumi!), ker oni niso izpolnili danih obljub. Ne razumemo, da smo sami krivi, ker nismo več dediči vrednot naših staršev in sprejemamo novodobno »moralo«, ki jo lepo opisuje srbski pregovor:"Obečanje ludom radovanje". Torej kdor verjame obljubam politikov je veseli norček. Samo primer iz zadnjih volitev na Goriškem, ki ga je predstavil Forum za Goriško  (www.forumzagorisko.si ) in se glasi:

Dragi moji Slovenci!

Prepričana sem, da vas je veliko,  ki tako kot jaz z žalostjo in grozo, mnogokrat le nemo ali solzami v očeh, strmite v dogajanje v naši domovini. Verjamem tudi, da vam je popolnoma jasno, kako nas ene in iste politične stranke, ki se izmenično hranijo pri istem koritu, že obe desetletji od osamosvojitve vlečejo za nos. Z neštetimi visokoletečimi obljubami o lepšem in boljšem življenju, za katerimi pa se v resnici le uresničujejo pohlepni interesi slovenskih gospodarskih in  političnih elit.

Tako trdi profesor Aleš Vlahčič in nadaljuje:"Kaj je vzrok, da Slovenija, ob ugotovitvah, ki se iz leta v leto ponavljajo, drsi navzdol na lestvici konkurenčnosti? Zakaj vlade nič ne storijo, da bi se položaj izboljšal?" In nadaljuje:"Povedal bom zelo grdo, vlade so pri nas LUTKE, popolnoma ujete v lobistične interese. Imeli smo tip tranzicije, ki je vpletel veliko ljudi, tudi po občinah, povsod so ti pritlehni interesi, ki jih kaže tudi sestava parlamenta. Ministri so LUTKE, to je otroški vrtec. In popolnoma vseeno je, koga postavite na vrh, saj ne bo mogel nič narediti, ker je vse ujeto v interese lobijev. Iz zgodovinskih razlogov je levica pobrala precej več kot desnica, oboji pa niso kompetentni za resno vodenje Slovenije".

Prvotno so za otvoritvenega govornika izbrali švicarskega sociologa, nekdanjega politika in svetovalca za človekove pravice pri Združenih narodih Jeana Zieglerja. Toda že konec marca je salzburško deželno glavarstvo – izbiranje govornikov je namreč v njegovi pristojnosti – oznanilo, da je povabilo Zieglerju odpovedano. Njegov nastop da »ne bi bil smiseln«, saj da obstajajo očitki o njegovi povezanosti z Gadafijevim režimom. Na nekaterih proti levičarskih (in proti islamskih) spletnih straneh jih tudi res najdemo, kar je pač pomenljivo natanko v luči Zieglerjeve levičarsko usmerjene javne osebe, znane po ostri kritiki neoliberalizma, globalizma, pa tudi fenomena Švice (»fevd bančnih oligarhov, ki perejo krvavi tuji denar«). Uradno salzburško pojasnilo – absurden konstrukt – ni prepričalo nikogar.

In vendar je bil Ziegler odslovljen z instance deželne liderke, potem ko ji je predložil osnutek svojega govora o »masakru lakote« v tretjem svetu in krivcih zanj. V času festivalskega odprtja, na katerem je nadomestno mlačno spregovoril nekdanji vzhodnonemški oporečnik Joachim Gauck, je Zieglerjev govor izšel v svetovnem časopisju, mi objavljamo njegove glavne poudarke.

Vpliven ameriški ekonomist Nouriel Roubini je v pogovoru za The Wall Street Journal dejal, da se globalni recesiji pravzaprav ni mogoče več izogniti in da bo v naslednjih dveh do treh mesecih jasno, v katero smer bo šlo gospodarstvo. Preprečitev nove recesije je ''misija nemogoče'', tako trdi eden osrednjih ameriških strokovnjakov za gospodarstvo Roubini.

Sam ima svoje premoženje v gotovini. ''Trenutno ni pravi čas za tvegane naložbe,'' pravi in dodaja, da sta ameriška finančna nestabilnost in kriza v evroobmočju preveč pretresli trge, da bi se kazalo igrati s tveganimi naložbami.
Ob tem opozarja na samodestruktivnost podjetij, ki svoje težave rešujejo z nižanjem stroškov dela, torej odpuščanji in nižanjem plač.
''Podjetja ne počnejo ničesar, pravzaprav sploh ne pomagajo. Zaradi tveganj so bolj živčna. Trdijo, da znižujejo stroške, ker imajo odvečne kapacitete, in da ne zaposlujejo delavcev, ker ni dovolj velikega končnega povpraševanja. Vendar gre za paradoks, za kavelj 22. Če ne zaposluješ ljudi, ti nimajo dovolj zaslužka, kar pomeni da ni dovolj kupne moči, ni dovolj porabe in ni dovolj končnega povpraševanja,'' je v videointervjuju dejal Roubini.
Pravi, da so se razmere v zadnjih dveh, treh letih še dodatno poslabšale, ker je nastala velika prerazporeditev dohodka z dela na kapital, s plač na dobičke. Dohodkovna neenakost se je povečala. ''Prerazporeditev dohodka in bogastva tako še poslabšuje problem nezadostnega agregatnega povpraševanja,'' je dejal.

Napuh je eden od največjih naglavnih grehov, ki nikoli ne ostane brez kazni. O tem piše Uroš Urbas v današnjih Financah. O vsem se socialisti z njim ne moremo strinjati; zlasti o dostopnosti vrtcev za vse. Vsekakor pa ne moramo spregledati, da nam je oblast, ki nas ropa že 20 let, dopovedovala, da smo Slovenci pač najboljši daleč naokrog,  da le ne bi opazili, da v resnici zaostajamo  za drugimi in postajamo vse bolj revni.